Proteini in ogljikovi hidrati

Proteini so temeljna sestavina vseh živih celic, tako imenovane biološke mase. Vendar pa to ni njihova edina funkcija. Delujejo namreč tudi kot encimi, barvila, transportna sredstva in hormoni. Kot gorivo so proteini dragoceni, zato jih telo uporablja za pridobivanje energije šele takrat, ko so porabljene vse zaloge ogljikovih hidratov in maščob. Človeško telo ima v vsaki celici do 5000 različnih beljakovin, ki so vse sestavljene iz le 25 aminokislin. Telo mora za tvorbo teh 5000 različnih proteinov stalno dovajati ustrezno količino proteinov s hrano. Težava je namreč v tem, da telo iz nebeljakovinskih snovi ne more sestavljati beljakovine, v nasprotju z ogljikovimi hidrati in maščobami, kjer je to mogoče. Naš organizem dnevno potrebuje en gram proteinov na kilogram telesne teže. Če naša teža znaša 70 kilogramov, moramo vsak dan zaužiti 70 gramov beljakovin. Pri tekmovalnih športih in pri nosečnicah je ta dnevna potreba celo nekajkrat višja, zato lahko vnos beljakovin povečamo z dodatki.

Ogljikovi hidrati so škrob in sladkor. Telo jih spreminja v glukozo, ki jo kri prenaša po telesu ter ga tako oskrbuje z energijo, ko jo potrebuje. Delimo jih na sestavljene ogljikove hidrate ter enostavne ogljikove hidrate. Sestavljeni ogljikovi hidrati so na primer škrob, celuloza, saharoza, vlaknine, mlečni sladkor. Nahajajo se v kruhu, testeninah, rižu, sadju in zelenjavi. Energijo sproščajo počasi in enakomerno. Enostavni ogljikovi pa hidrati se nahajajo v sladkorju, medu, piškotih in sladicah, sladoledu. Energijo sproščajo hitro. Ogljikovi hidrati naj bi v prehrani predstavljali največji delež. V mišicah ustvarjajo glikogen in so osnovno hranilo za mišice. Ogljikovi hidrati se kopičijo v mišicah in jetrih, presežek pa se kopiči kot maščoba v telesu. Več >

This entry was posted in Razno. Bookmark the permalink.